Kaj morajo podjetja danes vedeti o prihodnosti trga dela

Prihodnost dela je že danes vseprisotna. Naj gre za podjetje, ministrstvo za delo in socialne zadeve, fundacijo, mednarodno svetovalno podjetje ali koncern, vsi poskušajo razumeti kako bomo delali v prihodnosti. Vsi si želijo biti čim bolje pripravljeni in imeti načrt za čas, ko bo prihodnost postala sedanjost.

Demografske spremembe: zaposleni so vedno starejši.
Eden ključnih dejavnikov, ki bodo v prihodnosti spremenili trg dela je demografija. Povprečna starost v Evropi se zvišuje, prav tako pa tudi zaposlenih. Do leta 2030 se bosta tako mlado prebivalstvo kot število ljudi v srednjih letih močno zmanjšala. Po drugi strani pa se bo znatno povečal delež starejših ljudi. Posledica bo drastično zmanjšanje števila zaposlenih starih od 18 do 54 let in čedalje večja konkurenca za mlade zaposlene.

Hkrati postaja vse bolj opazen trend, ki ga raziskovalci opažajo že nekaj časa. V nasprotju celo z 20. stoletjem, je zaposlenih čedalje več žensk. To pomeni, da bo v prihodnosti vse več žensk v vseh starostnih skupinah opravljalo poklicno dejavnost. Podjetja morajo biti pripravljena tudi na to priložnost. Med moškimi se zaradi demografskih sprememb povečuje le skupina zaposlenih, ki so praznovali vsaj 55 rojstni dan.

Edinstvena priložnost: izdelki in storitve višje kakovosti.
Na trg dela bo v prihodnosti vplivala tudi globalizacija. Ta  razbija ustaljene vzorce svetovnega gospodarstva. V tem kontekstu se gospodarska središča, ki so bila desetletja v Evropi ali ZDA, vse bolj selijo v Azijo. Tudi v prihodnosti bodo podjetja tako kot sedaj, selila proizvodnjo v države, kjer so stroški dela bistveno nižji. Zato se v tujini ustvarjajo delovna mesta, ki zahtevajo minimalno usposobljenost in znanje, v nasprotju z Nemčijo in preostalo Evropo, kjer je zaposlenih vse več ljudi z dobro stopnjo usposabljanja in izobrazbe. S takšno ravnjo znanja in usposobljenosti je skoraj neizogibno, da se zagotovijo izdelki in storitve višje kakovosti.

Globalizacija pa ne spreminja le profilov delovnih mest in žarišč proizvodnje. Zaradi tega je vedno večja tudi konkurenca. Posledica je "tekoči trak" tehničnih inovacij in vse večja produktivnost. Le podjetja, ki lahko temu sledijo, imajo priložnost za uspešno prihodnost.

Digitalizacija ustvarja nova delovna mesta.
Poleg globalizacije je pomemben dejavnik za prihodnost trga dela tudi digitalizacija. Najprej, strah pred "močjo" strojev ni upravičen. Čeprav bo zaradi avtomatizacije in drugih tehnologij izginilo veliko delovnih mest, bo ustvarjanje novih izravnalo izginotje teh delovnih mest. Grafika na primer prikazuje, kako se bo to razmerje spreminjalo v Nemčiji od danes do leta 2035. Podobna slika bo v celotni Evropi oziroma v zahodnem svetu.

Digitalizacija tako ustvarja več priložnosti za kvalificirane strokovnjake in zlasti visokokvalificirane zaposlene. Poleg tega ustvarja povsem nove poklicne panoge. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) predvideva, da bo 65 % danes otrok, v prihodnosti opravljalo dela, ki trenutno sploh ne obstajajo.

Predvsem se bo v podjetjih povečalo povpraševanje po delovnih mestih, ki vključujejo raziskovanje, komunikacijo, ustvarjalnost, odločanje in usklajevanje.

Vse več ljudi bo delalo v podjetniških storitvah, v svetovalnem, pravnem, upravnem, inženirskem in informacijskem sektorju. Ponudniki finančnih storitev ter zdravstveni in socialni sektor rastejo. Kreativna in komunikacijska industrija prav tako doživlja razcvet zaposlovanja, zlasti na področju oglaševanja in trženja.

Opisi delovnih mest za dinozavre.
Že danes obstajajo nove poklicne kategorije, ki še nimajo kvalifikacij, ker ni ustreznih izobraževalnih vsebin. Vendar pa obstajajo delovni profili s svetlo prihodnostjo, ki jih bo prej ali slej zaposlilo veliko podjetij. Tukaj je seznam nekaj njih:
- menedžer e-trgovine,
- UX oblikovalec,
- podatkovni znanstvenik,
- menedžer dobavne verige,
- razvijalec mobilnih tehnologij,
- strokovnjak za kibernetsko varnost,
- ustvarjalec vsebine,
- IT trener,
- razvijalec aplikacij,
- strokovnjak za SEO.

Drugi delovni profili se bodo prilagodili in sobivali s prihodnjimi tehnologijami, ali pa bodo popolnoma izginili.
Še posebej se bodo morali preusmeriti zaposleni v tradicionalnih predelovalnih panogah, npr. v papirništvu in tiskarstvu, trgovini in prometu ter javni upravi. Na primer:
- zaposleni v trgovini na debelo in drobno,
- pisarniški uslužbenci,
- telefonski operaterji,
- zaposleni v nabavi,
- zaposleni v proizvodnji,
- bančni uslužbenci,
- zaposleni v gostinstvu,
- zaposleni v skladišču,
- mehanika,
- zaposleni v transportu.

V prihodnosti bodo njihove naloge opravljali roboti, umetna inteligenca ali izpopolnjena programska oprema. Avtomatizacijo uporabljajo zlasti podjetja, ki vedno proizvajajo z enakimi delovnimi postopki.

Na splošno digitalizacija in demografija bogatita prihodnost trga dela. Ker bo dolgoročno približno 3,5 milijona manj zaposlenih, lahko novi izumi in tehnologije nadomestijo ali dopolnijo manjkajoče kadre. Ker stroji pomagajo delavcem pri fizično zahtevnih dejavnostih, na primer v gradbeništvu in zdravstvu, bosta oba trenda zmanjšala ozka grla pomanjkanja strokovnega osebja.

Pravi način odziva podjetij na preobrazbo.
Mala in srednje velika podjetja veljajo za temelj gospodarstva. Da bi bila dobro pripravljena na prihodnje izzive, se morajo še bolje seznaniti z digitalnimi inovacijami. Če želijo še naprej izpolnjevali želje strank, potrebujejo digitalno znanje in izkušnje. Zaposlitev potrebnih strokovnjakov je neizogibna nuja. Podjetja ne smejo podcenjevati časa, potrebnega za to prilagoditev.

Ponovno je treba razmisliti tudi o vlogi delodajalca, ki se nenehno in temeljito spreminja. V prihodnosti bodo iskali in zaposlovali predvsem kadre, ki imajo človeške lastnosti in jih avtomatizacija in umetna inteligenca ne moreta nadomestiti. Tehnologija ne nadomešča ljudi, temveč jih na vedno več področjih le podpira.

Zaposleni postajajo vse bolj zahtevni.
Podjetja se morajo prilagoditi tudi novim željam in pričakovanjem zaposlenih. Svet idej na trgu dela v prihodnosti bo drugačen.

Pri izbiri delovnega mesta se mladi v veliki meri osredotočajo na smiselnost dejavnosti. Hkrati se zvestoba delodajalcem zmanjšuje, zato bo v prihodnosti vse pogostejše "preskakovanje" med zaposlitvami oziroma delodajalci. V tem kontekstu je "hvaležen" stil vodenja zelo pomemben za ohranitev zaposlenih. Vodje/menedžerji zadržijo svoje sodelavce v podjetju tako, da podpirajo njihove osebne sposobnosti in prednosti. Poleg tega je vseživljenjsko učenje prednostna naloga številnih zaposlenih. Zato morajo podjetja zaposlenim zagotoviti stalen dostop do dobrega usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja.

Na vodstveni ravni je treba ponovno preučiti ne le način vodenja, temveč tudi prihodnje metode dela, ki jih je treba za zaposlene oblikovati na bolj prožen način. Na primer, fleksibilna organizacija projektov lahko nadomesti toge in zakoreninjene delovne postopke. Predvsem zaposleni na začetku kariere bi raje sami odločali o tem, kje in kdaj bodo delali, ter iskali nova in navdihujoča delovna mesta.