Kronobiologija: delo na osebnem optimumu

Čeprav je lepo začeti dan počasi, si uspešni ljudje tega razkošja ne privoščijo. Namesto tega imajo pogosto natančno strukturiran dan, ki je optimalno usklajen z njihovo osebno krivuljo učinkovitosti.
Na primer Jack Dorsey, milijarder in izvršni direktor družb Twitter in Square. Po natanko sedmih urah spanja začne dan z jutranjo ledeno kopeljo. Ob torkih in četrtkih dela od doma, saj tam bolje razmišlja. Da bi ostal osredotočen, preskoči zajtrk in kosilo, prvi obrok pa ima šele zvečer.
Albert Einstein po drugi strani, naj bi v postelji užival deset ur ali več. Prav v spanju naj bi pridobil pomembna spoznanja za svojo teorijo relativnosti. Nobenega dvoma ni, ljudje in njihova optimalna učinkovitost se med seboj zelo razlikujejo.
 
Ljudje in kronobiologija: kaj je tisto, zaradi česar naše telo "tiktaka"?
Ko gre za čim boljše izkoriščanje lastnih zmogljivosti so Dorseyjeve navade zagotovo na skrajnem koncu lestvice, vendar predstavljajo trend, ki postaja vse bolj razširjen: delo v optimalnih pogojih. Kaj to pomeni, pa se lahko od posameznika do posameznika zelo razlikuje.
 
Znanstveniki so odkrili, da ima vsaka oseba in vsak organizem nekakšno notranjo uro. Ta deluje kot določen ritem, ki je genetsko pogojen in odloča o tem, kaj nas "poganja" - ali raje vstanemo zgodaj ali pozno.
Kronobiologija je študija teh bioloških ritmov, lasten kronometer našega telesa. Posebni geni, ki nihajo v skoraj vseh naših celicah in v naših možganih, določajo individualni ritem za sproščanje hormonov in naše vedenje med spanjem in budnostjo.
V tem kontekstu je sprememba med dnevom in nočjo - naravni ritem svetlobe in teme - najpomembnejši časomer za biološko uro. Vendar pa je od pojava umetne svetlobe vse bolj zmeden. Naravni viri svetlobe, kot so ogenj ali sveče, imajo namreč bolj rdečkast odtenek, modra svetloba, ki jo oddajajo pametni telefoni, televizorji in tablični računalniki, pa ima povsem drugačno valovno dolžino, ki za človeško telo pomeni predvsem aktivnost.
 
Vsak organizem je drugačen, vendar obstajata dva kronotipa.
Obstajata dva osnovna kronotipa: prvi je tip, ki se vedno zbudi zelo zgodaj. Na primer britanski podjetnik Richard Branson, ustanovitelj glasbene založbe Virgin in skupine Virgin Group, se vsako jutro zbudi ob petih zjutraj. Potem so tu še nočni dolgoprogaši, ki ugasnejo luči šele pozno zvečer, radi spijo in za katere se delo vedno začne veliko prezgodaj.

"Cilj novih uradnih ur so dobro spočiti in bolj produktivni zaposleni" je bil naslov v časopisu New York Times že konec leta 2018. V članku je bilo podrobno opisano, kako vse več podjetij s pomočjo prilagodljivega delovnega časa spodbuja svoje zaposlene, da delajo takrat, ko je njihovo telo najbolj budno. 
Prej, danes, jutri: delo v harmoniji z notranjo uro.
Vendar se mnogi zaposleni še ne zavedajo obstoja te notranje ure. In delo v skladu z njo še ni doseglo vseh sektorjev - pravzaprav še zdaleč ne. "V našem telesu prevladujejo notranji ritmi, ki jih opazimo šele takrat, ko gre nekaj narobe. Na primer, če dalj časa živimo v nasprotju s svojim notranjim ritmom in sledimo le zunanjemu družbenemu, abstraktnemu času," piše avtor in filozof Rüdiger Safranski in nadaljuje: "Znano je, da dolgotrajno izmensko delo škoduje zdravju. Povzroča težave s spanjem, depresijo in kardiovaskularne motnje. Če trmasto živite v nasprotju s časom, ki ga določa vaše telo, ne boste dolgo živeli."
 
Kronobiologija: možnosti za delovno mesto prihodnosti.
"Če želite v prihodnosti privabiti in zadržati strokovne kadre, morate razmišljati dlje od zunanjih motivacijskih dejavnikov. Generacija Y pričakuje delovno okolje, ki bo upoštevalo njihove individualne potrebe," pojasnjuje Michael Wieden, avtor knjige Chronobiologie im Personalmanagement. Več pozornosti notranji uri pri delu in načrtovanju delovnega časa je zanimiv in obetaven pristop.
"Kronobiologija ponuja nove priložnosti za nagovarjanje zaposlenih in upoštevanje tega, kako lahko posameznik najbolje dela. To je bolj zdravo za zaposlene in bolj produktivno za delodajalce, saj tisti, ki se naučijo delati v skladu z lastnim bioritmom, ostanejo zdravi in lahko v optimalnih pogojih dosežejo svoj polni potencial," dodaja Boštjan Kavčnik, direktor podjetja Konica Minolta Slovenija.
 
Notranja ura in bioritem: kako ju optimalno usmeriti.
Vas zanima kronobiologija? Da bi bolje spoznali svoj bioritem začnite z vodenjem dnevnika. Bodite pozorni na to, kateri je vaš najbolj aktiven čas v dnevu. Ta čas izkoristite za opravljanje pomembnih nalog. V tabelo z urnim ali dvournim ritmom zapišite, ob kateri uri opravljate katero delo in ali ste takrat budni ali utrujeni, zbrani ali raztreseni, hitri ali počasni, ustvarjalni ali ne. Skratka, opazujte in poslušajte se.
 
Na splošno je večina ljudi zjutraj polna energije. Po kosilu marsikoga doleti padec zmogljivosti, ki mu pozno popoldne sledi drugi vrhunec. Nato telo postopoma preide na nočni način sproščanja - razen pri nočnih dolgoprogaših.