Mi lahko nekdo že pove kaj je IoT!

Začnimo z razumevanjem nekaterih osnovnih dejstev.
Ker cene padajo, širokopasovni internet postaja dostopen vedno več ljudem. Vedno več je tudi novih naprav, ki omogočajo Wi-Fi povezljivost, ter imajo vgrajene druge povezljive senzorje. In tudi cene tovrstnih naprav so vedno nižje. Hkrati že kar nekaj časa beležimo porast uporabe pametnih telefonov. Vsi ti dejavniki skupaj ustvarjajo popolno okolje za IoT.

Torej, kaj je Internet of Things?
Enostavno rečeno, to je koncept povezovanja katere koli naprave, ki omogoča povezljivost v internet. Po domače bi lahko rekli, vse čemer lahko dodelimo IP naslov. To vključuje pametne telefone, avtomate za pripravo kave, pralne stroje, hladilnike, pečice, slušalke, luči, skratka skoraj vse na kar lahko pomislite. Del IoT so tudi posamezne komponente večjih naprav, na katere morda ne bi nikoli pomislili. Recimo reaktivni motorji letal ali vrtalne glave na naftnih ploščadih. Kot sem že omenil, če se lahko poveže v internet, potem je lahko del IoT. Analiza podjetja Gartner pravi, da bo do leta 2020 na splet povezanih več kot 26 milijard naprav, nekateri celo predvidevajo, da bo ta številka mnogo višja, preko 100 milijard. IoT je torej ogromna mreža povezanih “stvari” (Things), kar pa navsezadnje vključuje tudi nas, ljudi. Govorimo lahko o treh vrstah povezav, ljudje-ljudje, ljudje-stvari in stvari-stvari.

Ampak, kako to vpliva na nas?
Novo pravilo prihodnosti bo “vse kar je lahko povezano, bo povezano”. Ob misli na to se nam verjetno porodi vprašanje, zakaj bi želeli na internet povezati toliko naprav in jim omogočiti medsebojno komunikacijo. Obstaja mnogo primerov kako bi to izgledalo, oziroma kakšne so potencialne prednosti. Na primer, danes imate sestanek: vaš avto ima dostop do vašega koledarja in samodejno izbere najprimernejšo pot. V primeru prometnega zastoja, bo avto preko SMS sporočila obvestil vaše partnerje, da boste zamudili na sestanek. Ali pa, budilka vas zbudi ob 6.00 in obvesti vaš aparat za kavo, da prične s kuhanjem kave. Pisarniška oprema lahko zazna kdaj so zaloge potrošnega materiala nizke in avtomatsko naroči nove.

V realnosti nam IoT omogoča ustvarjati neomejene virtualne priložnosti in povezave, katerih vpliva in pomena na naše življenje si po mojem še ne znamo niti predstavljati. Ni težko opaziti zakaj je danes IoT tako vroča tema. Definitivno odpira vrata novim priložnostim, hkrati pa tudi mnogim izzivom, kot na primer varnost. Pri milijardah povezanih naprav, kaj lahko sploh storimo, da ostanejo naše informacije varne? Bo nekdo zaradi luknje v varnostnem zidu toasterja lahko dostopal do celotne mreže vaših povezanih naprav? Takšni in podobni problemi bodo stvar resnega razmisleka tudi v večjih podjetjih, kjer je občutljivost poslovnih informacij še toliko večja. Prav tako se pojavljajo problemi zasebnosti in izmenjave podatkov. Vse to je vroča tema že danes, tako da si lahko le predstavljamo, kako bo šele čez nekaj let, ko bo na splet dejansko povezanih več milijard naprav. Naslednja težava s katero se bo potrebno soočiti so ogromne količine podatkov, ki jih bodo te naprave ustvarile. Podjetja morajo ugotoviti kako bodo te podatke shranjevale, sledile, analizirale ter jih naredile uporabne. Ampak to so teme za ločeno objavo.

In kaj sedaj?
Pogovori in debate o vplivu IoT na naša življenja bodo (in so v preteklih nekaj letih že bile) vroča tema po celem svetu. Poskušamo razumeti kaj bodo številne nove priložnosti in izzivi, ko se bo na splet povezovalo več in več novih naprav. Za zdaj je največ kar lahko storimo, da se podučimo o tem kaj IoT je in kakšni so njegovi potencialni vplivi na naše delo oz. naša življenja.

Matjaž Babnik